Gladkodlaki prinašalec
ZGODOVINA IN IZVOR
Gladkodlaki prinašalec je tako kot druge lovske pasme nastal z namenom človeku pomagati pri lovu. Z razvojem strelnega orožja v 18. stoletju je lov postal učinkovitejši, povečali so se uplen in razdalje, z njimi pa tudi število pobegle obstreljene ter izgubljene divjadi. Na Britanskem otočju se je v tem času tako pokazala potreba po psu, ki je sposoben poiskati in prinesti uplenjeno malo divjad z odročnih, za človeka nedostopnih predelov na kopnem ali v vodi. Sprva so vsakega psa, ki je na ta način prinašal, imenovali retriever oziroma prinašalec, sčasoma pa so spoznali, da so pri tem delu najboljši različni vodni psi, španjeli in setri. S križanjem teh psov med seboj ter z ovčarji, ki so bili visoko inteligentni in ubogljivi, so nastali psi, specializirani za to nalogo.
Slika 1: Vodni pes pristanišča St. John na Novi Fundlandiji
vir: The Dog in Health and Disease, John Henry Walsh, 1879 (“Stonhenge”)
Gladkodlaki prinašalec je po izvoru med najstarejšimi prinašalci – pasma se je izoblikovala v 19. stoletju v Veliki Britaniji. Zanesljivo so že pred letom 1850 na tem območju obstajali raznoliki retrieverji, po večini črne barve, njihov točen nastanek pa je zaradi pomanjkljivih zapisov zavit v temo. Podatke o izvoru teh psov so začeli zapisovati šele s prvimi pasjimi razstavami leta 1859. V tem času so razlikovali dve podvrsti prinašalcev – takšne z valovito dlako in takšne s kodrasto. Prva javna predstavitev obeh pasem v ločenih razredih je bila na razstavi leta 1864, uradne evidence pa so začeli voditi slabo desetletje pozneje z ustanovitvijo britanske kinološke zveze, prve nacionalne kinološke organizacije na svetu. Njen ustanovitelj in dolgoletni prvi predsednik Sewallis Evelyn Shirley (1844-1904) velja za očeta pasme gladkodlaki prinašalec. Od malih nog je bil velik ljubitelj prinašalcev, odločen izboljšati in ustaliti značilnosti pasme, tedaj imenovane »wavy-coated retriever«, da bi se bolj ločila od kodrastega prinašalca. S skrbno selekcijo mu je uspelo poenotiti izgled in ustaliti njegovo pojavno odličnost, ki se je ohranila vse do danes.
V desetletjih na prelomu z 19. na 20. stoletje je bil gladkodlaki prinašalec za angleške lovce, zlasti lovske čuvaje, prva izbira in redkokateri lov je minil brez njegove navzočnosti. Gladkodlaki prinašalci so bili v tem obdobju najštevilčnejši med retrieverji. Zmagovali so tako na lovskih preizkušnjah kot na razstavah. V času obeh svetovnih vojn je njihovo število skokovito in nevarno upadlo. Splošna stiska, nered in vpoklic lovskih čuvajev so pripomogli, da med vojno praktično ni bilo legel. Po drugi svetovni vojni je bila tako populacija močno zdesetkana in ostarela. S prizadevno načrtno vzrejo so pasmo uspeli rešiti. Odtlej vztrajno pridobiva na priljubljenosti, razširila se je v številnih državah po svetu. V Slovenijo sta bili prvi predstavnici uvoženi v 80-ih letih, prva legla so sledila kmalu zatem. Do danes je bilo v Sloveniji skupno registriranih več kot 500 gladkodlakih prinašalcev.
Slika 2: Skupini zadovoljnih gladkodlakih prinašalcev (Foto: Katja Poljšak)
Gladkodlaki prinašalec ima veder in prefinjeno očarljiv značaj. Slovi kot pes, ki zajema življenje z veliko žlico in se repkajoče veseli slehernega trenutka. Odrašča počasi. S svojo mladostniško razigranostjo in dovtipnimi domislicami razveseljuje pozno v starost, zato ga ne imenujejo zaman pasji Peter Pan. Je samozavesten, odprt, dobrovoljen, pameten, prijazen, pogumen, zagnan, vedno pripravljen na hec in z vsem srcem pri stvari. Svoji družini je vdan in želi ugajati, prijateljeval pa bi tudi s širokim krogom drugih ljudi in živali, zaradi česar ni najboljši čuvaj. Odrasel pes sicer opozori na tujca, a je ljubezniv in načeloma prijateljski do vseh.
Velja za vsestranskega delovnega psa in prilagodljivega spremljevalca. Zaradi prirojene učljivosti in srčnosti blesti kot hišni ljubljenček. Kot prinašalec se tudi v domačem okolju ozira za prenosljivimi predmeti, zato je priporočljivo perilo in druge zasebne stvari pred prihodom obiskov pospraviti. Rad ima otroke in je z njimi nežen, vendar je zaradi velikosti in razigranosti potreben nadzor. Otrokom in psu je iz previdnosti priporočljivo postaviti pravila – nič tekanja, kričanja, grobe igre, skakanja in ščipanja.
Slika 4: Skupno odraščanje z otrokom (Foto: Lena Dolar)
Gladkodlaki prinašalec je vzrejen za celodnevno delo v lovišču, zato je najsrečnejši, če ima dovolj gibanja in možnosti za izražanje svojih naravnih sposobnosti. Za vrhunske dosežke na kateremkoli področju potrebuje aktivno in razgibano življenje, trdno prijateljsko vez z vodnikom in ljubečo individualno pozornost. Družaben, kot je, si najbolj od vsega želi biti ob svojem človeku, prisoten pri vseh opravilih in vključen v družinske aktivnosti. Zaradi te lastnosti ni primeren za bivanje v pesjaku ali na vrtu brez zaposlitve in stika z ljudmi.
Pri šolanju se najbolje obnese tih, odločen in zabaven pristop. Z doslednimi pohvalami za uspešno delo in postopnim stopnjevanjem težavnosti je moč graditi na uspehu. Gladkodlaki prinašalci sovražijo enoličje. Monotonega ponavljanja vaj se hitro naveličajo in dolgočasne vaje spremenijo po svoje. Treningi morajo biti zato zanimivi, razgibani in zabavni. Vanje je priporočljivo že v rani mladosti vključiti urjenje v samoobvladovanju in primerno socializacijo. Vsestranska nadarjenost gladkodlakega prinašalca je uporabna za različne kinološke discipline. Odličen je za lovsko delo, reševalstvo, agility, frizbi, kot terapevtski pes, pomočnik slepim, reševalec iz vode ali za delo v policiji kot iskalec prepovedanih drog.
Slika 5: Gladkodlaki prinašalec pomaga pri vsakdanjih opravilih in je zvesti spremljevalec. Znan je tudi kot vaša druga senca.
(Foto: Katja Poljšak, Lara Hodej)
Gladkodlaki prinašalec je s svojo živahnostjo in eleganco telesa videti nadvse očarljiv. V pasmi ni delitve na delovne in razstavne – isti pes, ki danes navdušeno tekmuje v delu, lahko jutri z enakim zanosom zmaga na razstavi. Tipični predstavnik v dobri telesni pripravljenosti je videti močan, vitek, odporen in vzdržljiv. Glava je nekoliko daljša in ožja kot pri ostalih prinašalcih, z le rahlo nakazanim stopom. Deluje, kot bi bila izklesana iz enega kosa, ploskih površin ter dobro zapolnjenih predelov med in pod očmi. Te so temno rjave barve, z inteligentnim in prijaznim izrazom. Ušesa so relativno majhna in spuščena tesno ob glavi. Vrat povezano preide v ramena, hrbtna linija je močna in ravna. Dolžina psa je v prsnem košu, ki je globok, zmerno širok in prostoren, v sprednjem delu z močno izraženo prsnico. Rep je veselo nošen v liniji hrbta. Gibanje gladkodlakega prinašalca je lahkotno in elegantno brez odvečnih gibov in okornosti. Primerna telesna zgradba psu omogoča neovirano gibanje in mu olajša napore pri delu.
Mimoidoče običajno pritegne visok sijaj kožuha, ki je nezahteven za nego in se ne masti. Dlaka odpada v obdobju menjave, nima vonja, je mehka na otip in vedno svetleča. Gladkodlaki prinašalci so veliki ljubitelji vode in zelo dobri plavalci. Kvalitetna dlaka jih ščiti v goščavi in se po kopanju hitro posuši. Umazanija se zaradi prožnosti in gladkosti ne vpija in zelo hitro odpade. Zaradi teh značilnosti so gladkodlaki prinašalci primerni sopotniki ljudem z alergijo in astmatikom. Dovoljeni barvi sta črna in rjava.
“Gladkodlaki prinašalec slovi kot pes, ki zajema življenje z veliko žlico in se repkajoče veseli slehernega trenutka. Odrašča počasi. S svojo mladostniško razigranostjo in dovtipnimi domislicami razveseljuje pozno v starost, zato ga ne imenujejo zaman pasji Peter Pan.”
Pasma je dokaj zdrava. Ker gre za aktivnega in drznega psa, so možne poškodbe. Vzreditelji in lastniki v izogib boleznim na svojih psih izvajajo preventivne zdravstvene preglede in teste za dedne bolezni, kot so displazija kolkov in komolcev, izpah pogačic, bolezni oči (progresivna atrofija mrežnice, glavkom, PRA,…). Pri gladkodlakem prinašalcu obstoji povečano tveganje za rakava obolenja. Pojavljajo se hemangiosarkom, fibrosarkom, osteosarkom in histiocitni sarkom. Običajno se razvijejo s starostjo, včasih tudi prej. S poznavanjem pasme in rodovnikov, skrbno selekcijo, natančnostjo in vztrajnostjo se vzreditelji izogibajo boleznim. Lastniki lahko nevarnost težav in poškodb zmanjšajo s preventivnimi zdravstvenimi pregledi, redno nego, zdravo prehrano, ustrezno kondicijo in izogibanjem prekomernim telesnim obremenitvam, zlasti med razvojem mladiča. Gladkodlaki prinašalci imajo po večini visok prag bolečine in so zelo potrpežljivi bolniki, zato zgodnja diagnostika zdravstvenih težav včasih ni mogoča. Prav tako je iz istega razloga lahko oteženo izvajanje predpisanega mirovanja.
Besedilo pripravili Eva Krizmanič in Katja Poljšak